sl hr en
LANGUAGE
Intervjuji 30. maj, 2017

Potujem, poslušam in se pogovarjam z ljudmi


Obstaja delo, ki mu rečemo služba, in obstaja delo, ki mu pravimo življenjski slog. Stefano Cortecci je pri italijanski draguljarski hiši Pomellato odgovoren za to, da potuje po vsem svetu v zasledovanju dragih kamnov, doma pa skrbi, da je na zalogi vedno dovolj kamnov za izdelavo prestižnih draguljev.

 

Njegovo delo je lov za dragulji: večji del svojega časa posveti potovanjem po celotnem planetu, epicentri njegovih postankov pa so v veliki večini, in to ni naključje, locirani blizu nahajališč raznovrstnih dragih in poldragih kamnov. Če je njegovo delo le služba ali življenjski slog, smo izvedeli na izjemno varovani lokaciji, ki ji pri Pomellatu pravijo “gem caveau” in skriva nešteto surovih kamnov vseh mogočih oblik, barv in velikosti.

 

Kako vas je gemologija pravzaprav začela zanimati?

Moj oče je bil profesor na univerzi, poučeval je geokemijo in ker sta oba starša ogromno delala, sem v mladosti veliko časa preživel v njegovem laboratoriju. Tako sem praktično odrasel v poslu, od očeta pa sem srkal znanje tako, kot se recimo dogaja pri procesu osmoze. Sedaj približno deset dni vsak mesec potujem po vsem svetu: v Južno Ameriko, Afriko, Daljni in Bližnji vzhod, ter še in še … v tem času sem po celotnem planetu stkal močno mrežo povezav, ki mi pomagajo pri iskanju novih, zanimivih draguljev za kolekcije nakita Pomellato.

 

Kako danes izgleda vaš lov na kamne?

Veliko potujem, govorim z različnimi ljudmi: rudarji, brusilci … nekdo določen material brusi bolje kot ostali, drugi mojstrsko obvlada delo s prozornimi kamni, tretji je specialist za safirje, rubine, smaragde … Ne potujem z misijo, da bi našel specifičen kamen, to bi mi predstavljalo miselno oviro, saj moram biti odprt predvsem za nepričakovane najdbe. Včasih v Italijo pošljem manjšo količino nenavadnih kamnov, da oblikovalski oddelek oceni, če so za njih zanimivi, spet drugič naletim na izjemno najdbo čisto po naključju. Tako se je zgodilo pred leti na sejmu v Tucsonu v Arizoni, kjer sem med precej slabo ponudbo kamnov našel nov, zanimiv brus, ki smo ga uporabili pri naši kolekciji Arabesque. Če imaš oči odprte, lahko vedno najdeš nekaj novega, zanimivega. No, pomaga tudi, da ne sediš zgolj v pisarni, ampak se odpraviš v svet!

 

“Za proizvodnjo ne potrebujemo kilogramov, temveč nekaj ton draguljev.”

 

Nam zaupate nekaj več o sobi, v kateri se trenutno nahajamo?

Gre za prostor, kjer hranimo našo strateško zalogo surovih kamnov. Pred nekaj več kot desetletjem smo se zaradi zelo hitre rasti soočali s težavo, da naši dobavitelji enostavno niso uspeli dovolj hitro zagotavljati zadostnih količin kamnov. Projekt smo začeli tako, da smo ustvarili večjo zalogo različnih variacij kvarca, takrat najbolj prodajanega minerala: ametiste, citrine, kvarc limonine barve. Količina kamnov je skozi leta zrasla do te mere, da lahko danes našim dobaviteljem, če nimajo ustrezne zaloge, tudi mi pomagamo iz težav. Poanta je v tem, da kamne hranimo bodisi za posebne kolekcije, bodisi za čase, ko situacija na trgu ni najboljša.

 

Pri svojem delu imate ogromno odgovornost: katere lastnosti naredijo dobrega strokovnjaka za drage kamne?

Radovednost, absolutno. Ko si radoveden, poslušaš in tako izveš mnogo stvari, ki jih sicer ne bi. Prepričan sem, da če poslušaš, potem si radoveden, to pa pomeni, da si inteligenten. Pomembna lastnost je tudi, da ne izstopaš preveč, da nisi bahač in da si sposoben komunicirati z ljudmi v kaotičnih razmerah odprte tržnice s kamni. Ko se usedeš za mizo, te pogosto obkroži 20, 30 ljudi, ki predte odlagajo vse mogoče kamne vseh mogočih vrednosti. V takšni situaciji moraš biti sposoben obdržati hladno kri in predvsem biti dober pogajalec.

 

Tudi tako velika imena kot je Pomellato lahko najdejo dragulje na odprti tržnici?

Seveda! Obožujem takšen način dela, a me pogosto zaradi prej omenjenih situacij tudi spravlja ob živce. Tole je denimo mineral granat, ki spreminja bravo glede na svetlobo, ki sije nanj: na soncu je zelen, pod svetlobo žarnice pa se zeleni pridruži še odtenek vijoličaste. No, našel sem ga na Tajskem, zelo blizu Kambodže in sprva nisem bil povsem prepričan, za kaj gre. Pozneje smo spreminjanje barve granata uporabili v kolekciji Tango, ki je bila izjemno uspešna in to je odličen primer, da tudi velika imena lahko najdejo zelo nenavadne drage kamne prav na odprti tržnici.

 

Je takšen način dela tipičen v draguljarstvu?

Ne, mislim, da je takšen “lov za dragulji” specifičen za Pomellato: prav ta maloštevilnost surovin in majhna količina zaloge je počasi, a zagotovo spremenila  poldrage kamne v drage, včasih celi superdrage kamne. Neprestano moramo biti na preži, če se pojavi kakšna nova variacija minerala, ali pa če napreduje tehnologija in se razvijejo nove možnosti brušenja surovih kamnov v prej nevidene oblike. Pomembno je tudi, da pravilno oceniš količino določenega minerala, ki je na voljo. Če denimo predstaviš novo kolekcijo, nato pa ne moreš zagotoviti draguljev enake barve, se to lahko izkaže za velikansko polomijo. Takrat ti ne pomagajo niti polni žepi denarja: če je rudnik zaprt, je zaprt in glede tega ne moreš storiti prav nič.

 

Vsak dragulj, ki ga vgradimo v naš nakit, je ustvarjen po našem načrtu in tudi brušen ekskluzivno za potrebe naše hiše.

 

Kakšna pa je količina kamnov, ki jo potrebujete za redno proizvodnjo ene kolekcije?

To je predvsem odvisno od kolekcije. Pri modelu Nudo, na primer, je »gol« kamen popoln protagonist in tako je zaradi inovativnega dizajna ena tretjina kamna skrita v ohišju in torej očem popolnoma nevidna … to pa pomeni, da je kamen dejansko veliko večji kot se zdi na pogled. Da zatorej ne poslujemo z izgubo, potrebujem surove kamne pravih dimenzij, oblik in barve. Le tako se namreč izogneš nepotrebnim odpadkom. Če se vrnemo nazaj k vašemu vprašanju: za proizvodnjo ne potrebujemo kilogramov, temveč nekaj ton draguljev. Seveda gre za okvirno številko, veliko je odvisno od željenega končnega rezultata in seveda od načina priprave in obdelave surovih kosov.

 

Na kakšen način določate oblike za brušenje dragih kamnov?

Vsak dragulj, ki ga vgradimo v naš nakit, je ustvarjen po našem načrtu in tudi brušen ekskluzivno za potrebe naše hiše. Pri nekaterih oblikah gre denimo za naključen razpored facetiranih ploskev, vendar je tudi to “naključje” na nek način načrtovano: ponaredke tako že na daleč ločiš od originalov. Ker gre za zelo specifične oblike in predvsem zelo prefinjen način vdelave kamnov v nakit, so tolerance dimenzij končnih izdelkov tako majhne, da na svetu skorajda ni podjetja, ki bi zadostilo našim zahtevam.

 

Kakorkoli, nekaj pozornosti je nakitu vseeno potrebno posvetiti, predvsem kamnom.

Kaj pa različne tehnike za manipulacijo barve kamnov? Se jih pri Pomellatu poslužujete?

Minerale kvarca pogosto segrevamo, da povečamo intenzivnost barve. Gre zgolj za visoko temperaturo, medtem ko kristale topaza za bravo London Blue izpostavimo radioaktivnemu sevanju. Brez strahu, gre za popolnoma varno in certificirano metodo: zaradi nekoliko intenzivnejše barve ne bi nikoli ogrozili zdravja dam, ki nosijo naš nakit! Prav vsako tehniko in posamezen kamen preveri in odobri zunanji laboratorij, kar zagotavlja najvišjo možno kakovost. Nakit tako zagotovo v nobenem pogledu ni nevaren vašemu zdravju. Pomembno je tudi, da so po obdelavi kamni stabilni in da s časom ne začnejo izgubljati barve.

 

Oblikovno je nakit Pomellato večen, kako pa lahko poskrbimo, da ostane brezčasno lep tudi v damski skrinjici z nakitom?

Sem in tja v popravilo dobimo prstane, ki so po desetletju uporabe pogosto deformirani ali na določenih mestih opraskani in udarjeni. Sam to vidim kot posebno, čustveno vrednost nakita, ki ga dame nosijo vsak dan. Za to je tudi ustvarjen in dejstvo, da je nakit nošen pogosto, je za nas velikega pomena! Kakorkoli, nekaj pozornosti je nakitu vseeno potrebno posvetiti, predvsem kamnom. Ti so kljub svoji trdoti lahko zelo občutljivi na direktne udarce – ob močni sili lahko celo počijo ali pa se izmaknejo iz ležišča.

Deli iz zlata se zaradi nošenja, recimo, več prstanov skupaj pogosto opraskajo, kar pa je po mojem mnenju posebna, unikatna patina vsakega dragulja.

 

 

 

Podobne vsebine

Sobo za dva, prosim!

Ko mi je skrivnostno naročil, naj se pripravim za hiter pobeg iz mestnega direndaja, sem izvedela le, da bo toplo. Nekaj poletnih oblačil, lahek plašč za vsak slučaj, kot okras pa, brez pomisleka, biseri!

PREBERI VEČ